Karakterístika transitorio di e silinder, karakterístika di velosidat di e silinder
Karakterístika transitorio di e silinder
Nos por tuma e silinder sin buffer di un solo-bara ku ta aktua dòbel-komo un ehèmpel pa analisá e estado di moveshon di e silinder, manera ta mustra den e siguiente figura.

E klep di solenoide ta invertí e direkshon, i e fuente di aire ta wòrdu yená den e kavidat sin bara di e silinder a traves di porta A, kousando ku e preshon P1 ta subi. E gas den e kavidat di e bara ta wòrdu deskargá dor di e porta di eksaus di e klep di reverso via porta B, i e preshon P2 ta baha. Ora e diferensia di preshon entre e banda sin bara i e banda robes di e piston yega riba e preshon mínimo di operashon di e silinder, e piston ta kuminsá move. Unabes ku e piston kuminsá, e forsa di frikshon na e piston i otro partinan ta baha diripiente di frikshon státiko pa frikshon dinámiko, loke ta kousa ku e piston ta sagudí un poko. Despues ku e piston kuminsá, e kamber sin bara ta den un estado hinchá ku un volúmen oumentá, miéntras ku e kamber di rodamentu di bara- ta den un estado di eksaus ku un volúmen menguá. Ku e diferensianan den faktornan manera e tamaño di e karga eksterno i e impedansia di e sirkuitonan di karga i eksaus, e patronchinan di variashon di e preshonnan P1 i P2 na tur dos banda di e piston tambe ta diferente, loke ta kondusí na diferente patronchi di variashon di e velosidat di moveshon di e piston i e forsa di salida efektivo di e silinder. E siguiente figura ta un diagram skemátiko di e kurva karakterístiko transitorio di e silinder. E tempu for di e energisashon di e klep di solenoide te na e inisio di e moveshon di e piston ta e tempu di retraso. E tempu for di ora e klep di solenoide ta energisá te ora e piston yega na e fin di e stroke ta e ora di yegada.

Manera por mira for di e figura ariba, durante henter e moveshon di e piston, e preshonnan P1 i P2 den e kambernan na tur dos banda di e piston i tambe e velosidat di moveshon U di e piston tur ta kambiando. Esaki ta pasobra ounke e kavidat di e bara tin eksaus, su volúmen ta bahando, pues e tendensia di bahada di p2 ta baha. Si e eksaus no ta suave, p2 por subi tòg. Aunke e kavidat sin bara ta hinchá, su volúmen ta oumentando. Si e suministro di aire ta insufisiente òf e piston ta move muchu lihé, e página p1 por baha. Debí na e diferensia di preshon kambiante den e kambernan na tur dos banda di e piston, e ta afektá e forsa di salida efektivo i e variashon di e velosidat di moveshon di e piston. Si e forsa di karga eksterno i e forsa di frikshon ta instabil, e kambionan den e preshon entre e dos kambernan di e silinder i e velosidat di moveshon di e piston lo ta mas kompleho.
E karakterístika di velosidat di e silinder
E velosidat di e piston ta varia durante henter su moveshon. E balor máksimo di velosidat ta wòrdu yamá e velosidat máksimo i ta wòrdu indiká komo um. Pa silindernan di tampón di gas ku no ta -, e velosidat máksimo ta generalmente na final di e stroke. E velosidat máksimo di e silinder di buffer di gas ta generalmente na e posishon di stroke promé ku drenta e buffer.
Ora e silinder no tin forsa di karga eksterno i ta asumí ku e banda di eksaus di e silinder ta eksaus di velosidat di zonido i e preshon di fuente di aire no ta muchu abou, e velosidat di silinder kalkulá ta wòrdu yamá e velosidat di referensia teóriko.
u0=1920*S/A
Entre nan, u0 ta e velosidat di referensia teóriko
S ta representá e área di sekshon transversal- efektivo kombiná di e sirkuito di eksaus
A ta representá e área di sekshon transversal- efektivo di e piston na e banda di eksaus.
E velosidat teóriko ta hopi serka di e velosidat máksimo di e silinder ora no tin karga, pues e velosidat máksimo di e silinder ora no tin karga ta igual na u0. Segun ku e karga ta oumentá, e velosidat máksimo di e silinder lo baha.
E velosidat promedio v di un silinder ta e stroke L di e silinder dividí pa e tempu di akshon t di e silinder (normalmente kalkulá komo e tempu di yegada). E velosidat di un silinder ku normalmente ta referí na dje ta e velosidat promedio. Den kalkulashonnan brutu, e velosidat máksimo di e silinder ta wòrdu tumá generalmente komo 1.4 biaha e velosidat promedio.
E rango di velosidat di operashon di silindernan standart ta mayoria di 50 pa 500mm/s. Ora e velosidat ta ménos ku 50mm/s, debí na e oumento di resistensia di frikshon di e silinder i e kompresibilidat di e gas, e moveshon suave di e piston no por wòrdu garantisá, i e fenómeno di moveshon intermitente lo sosodé, loke ta wòrdu yamá “crawling”. Ora e velosidat surpasá 500mm/s, e generashon di kalor di frikshon di e ring di seyamentu di e silinder ta intensifiká, aselerá e desgaste di e partinan di seyamentu, kousando lekmentu di aire, kòrtando e bida di servisio, i tambe oumentando e forsa di impakto na final di e stroke, afektando e bida mekaniko. Pa garantisá ku e silinder ta operá na velosidatnan abou, ta konsehabel pa usa un silinder di amortiguashon neumátiko-hidráuliko òf, a traves di un kombertidor hidráuliko neumátiko-, utilisá un silinder kombiná hidráuliko neumátiko-pa kontrol di velosidat abou-. Pa operá na velosidatnan mas haltu, ta nesesario pa oumentá e largura di e bari di silinder, mehorá e eksaktitut di prosesamentu di e bari di silinder, mehorá e material di e renchi di seya pa redusí resistensia di frikshon, i mehorá e rendimentu di buffering, etc.
Ariba ta e karakterístikanan transiente di e silinder, e karakterístikanan di velosidat di e kontenido di e silinder, pa siña mas informashon relashoná ta disponibel nahttps://www.joosungauto.com/.
